petek, 31. avgust 2012

Vošca

Če bi me kdo vprašal za nasvet, kam naj gre na lep izlet v okolico Kranjske gore, bi mu svetoval Vošco. Ponaša se s spektakularnim razgledom na celotno verigo Julijcev od Martuljške skupine do Montaža v Italiji, zato me zelo preseneča, da je vrh praktično neznan in tudi oznake do njega so zelo skromne.

Kakor koli, turo sva začela precej nespretno, saj sva izbrala pot do kmetije Jurež, ki je zelo strma in večidel poteka po gozdarski vlaki, skratka nezanimivo. Nadaljevanje po Jermanovem grabnu je bilo za odtenek boljše, cesta je bila utrjena in sestopil sem le 2x za cca 10 metrov. Opisanega dostopa zaradi težavnosti ne bom več ponavljal. Ob prihodu na Blekovo planino se prične lepši del poti, ves čas se izmenjujejo pogledi na sever in jug, višek pa seveda predstavlja prihod na pobočja Vošce z obširnimi travniki in že prej opisanimi razgledi. Nadaljevanje proti Bavhi je enostavno, le cca 50 metrski (dolžinski) vzponček na nizko Bavho sva zopet prehodila. Spust enostaven, vendar lep. Pri navigaciji sta nama pomagala domačina, sicer lastnika koče na sedlu Bavhica, ki sta povedala, da kolesarji na veliko vriskajo, ko peljejo pod njuno kočo in nama povedala, kje zaviti s ceste v gozd.

Zahtevnost vzpona:
  • V7 (do kmetije Jurež in tudi po spodnji poti)
  • V6 (ob potoku Jerman)
Zanimivost Prečenja (od Blekove planine do Nizke Bavhe): P5/5

Zahtevnost spusta: S4

GPS sled

Ture v bližini:


Ocena

Dejavnik zabave: 
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:


Turo smo v letu 2020 ponovili in podajam kratek update.

Nedvomno je boljši vzpon po spodnji poti na Srednji vrh, čeprav tudi tu ne gre brez zelo strmih odsekov, cca 100 dolžincev je zame nevoznih. Presenetljivo je v zadnjih letih solidno vozen vzpon po Jermanovem grabnu, razen enega kratkega dela je vozno vse.  Na Vošco se je pred leti lahko pripeljalo, sedaj pa poti iz sedla pod predvrhom, ki je šla levo v gozd, nismo več našli. Prečenje od Vošce in nato spust iz Bavhice je še vedno odlično. 

pa še fotografije iz ture 2020 (nižje so fotografije iz ture 2012)


že prvi razgledi na Srednjem vrhu ne razočarajo
že prvi razgledi iz Srednjega vrha ne razočarajo
počivališče ob cesti v Jureževem grabnu

Blekova planina, oskrbnik je prijazen in govori malo slovensko (planina je v Avstriji)

vzpon pod vrhom Blekova je vozen, le zadnje serpentine na predvrh Vošce je potrebno tišat

razgledi za razglednice...

Jalovec v ozadju

še zadnji razgledi, potem pa v gozd...

Fotografije 2012:





razgledi se pričnejo že na Srednjem vrhu

v zadnjem delu zahtevnega vzpona, se vzpon malo umiri

planine so zelo idilične, žal pa skoraj noben stan ni več v uporabi
pričetek najlepšega dela - travniki pod Vošco

proti vrhu

pogled z vrha proti zahodnim Julijcem



ponedeljek, 13. avgust 2012

Ratitovec


Kljub le dobrih 1500 m nadmorske višine, je tura na Ratitovec zelo ekstremen zalogaj. Ne preseneča me, da opisov skoraj nikjer ni najti, temu je verjetno pripisati zelo zahtevnih zadnjih cca 150 višincev proti koči in zelo zahteven spust do Prtovča.

V zadnjih letih je nova cesta preko planine Klom na Pečano omogočila lep in kratek cestni dostop tik pod vrhnji plato, zlasti pa omogočanje krožne ture. Kot rečeno se je potrebno od planine Pečana dalje še vedno zelo potrudit, osebno sem kar nekajkrat sestopil iz kolesa in šel peš, kljub vsemu pa tura zaradi tega ni moteča.

Spustila sva se čez Razor v Prtovč, kjer je zlasti zgornji del do cca 1300 nad. višine zelo zahteven. Recimo trije do štirje deli so prava poslastica in v celoti vsega nisem prevozil. Nižje se pot unese, vendar je še vedno težka, zlasti zadnji del proti vasi gre po zoprni poti polni kamnov. Nadaljevala sva z vzponom na Povden, ki me je presenetil zaradi precejšnje strmine, ki je nisem pričakoval, vendar sva ga kljub že 1250 višincev v nogah prevozila v celoti. Sledil je že znani spust v Zali log, ki ga tokat ocenjujem precej blažje, kot sem ga ocenil pred leti.

Zahtevnost vzponov:
  • V3 (do planine Pečana čez planino Klom)
  • V7 (mesta V7) od planine Pečana do koče
  • V4 (Prtovč-Povden)
Zahtevnost spustov
  • S6 (mesta S7) od vrha do vstopa v gozd v Razorju
  • S4 (ostalo do Prtovča in od povdna do Zalega loga)

GPS Ratitovec

Ture v bližini:


Ocena

Dejavnik zabave:
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:







v vasi Prtovč se asfalt konča

planina Klom, do katere so pred kratkim zgradili cesto, izgleda da se planina obnavlja

brez komentarja...



zahtevni vzponi proti koči

pričetek od koče je lep in enostaven...


...vendar se težave hitro začnejo, eden zanimivejših odsekov




Razor izgleda že skoraj visokogorsko, tu se največje težave končajo


sreda, 1. avgust 2012

Stol (Karavanke)

Tura do Vajneževega sedla je že opisana v lanskih poročilih, tokrat sledi nadaljevanje proti Stolu. Kot opisano že v turi na Vajnež, tudi za nadaljevanje velja, da sodi med najlepše v Sloveniji. Od prejšnjega opisa do pod Vajneža se je zgradila nova cesta do planine Seča, ki je kar močno zarezala v pokrajino in uničila nekaj najlepših mest za fotografiranje. Ostalo je še vedno fenomenalno, enako pa se čudovito prečenje z norimi razgledi, tokrat tudi na avstrijsko stran, nadaljuje tudi proti Stolu. Sestopiti je potrebno na nekajkrat za nekaj metrov, po stiku s potjo, ki pride od Valvasorjevega doma, pa je za cca 100 višincev potrebno kolo tudi nositi. Ko pridemo na travo v dolinici med vrhom in domom, se do doma lahko tudi pripeljemo.

Spust je zelo zahteven, takega nisem pričakoval in ga uvrščam med težje v Sloveniji, sploh del od vrha do cca 1600 nv. Dodatno zahtevnosti prispeva tudi velika višinska razlika, saj tudi del pod Valvasorjem ni lahek, sploh ker sva izbrala manj tekočo varianto, nekoliko levo od glavne poti.

Zahtevnost vzpona:
  • V3 (do križišča za Belško planino)
  • V4 (do Belške planine)
  • V5 (proti Vajneževemu sedlu)
Zanimivost prečenja: P5/5 (najlepše prečenje v Karavankah, primerljivo z mulatjerami na Tolminskem)

Zahtevnost spusta:
  • S6 (do cca 1600 nv)
  • S4 (nadaljevanje do doline)

Ocena

Dejavnik zabave:
Pokrajina:
Kondicija:
Tehnika:
 
 
 

gfaf poti od Vajneževega sedla


prečenje nad planino Seča

proti Vajneževemu sedlu


proti Stolu je bolj izpostavljeano na obe strani

pod Finžgarjevo skalo, tu se prične najtežji del spusta

Zermatt

Pa se je zgodilo... Po covidnih mukah, vmes se je vrinil še Megavalanche, lanskem slabem planiranju, je vendarle na vrsto prišel tale Zermat...