četrtek, 16. oktober 2014

Zasavska prečka (Čemšeniška-Šmohor)

Ne glede na to, da hribi južno od Savinjske doline ne postrežejo s pretirano višino, so se po opravljenem izletu izkazali za zelo zanimivo in tudi težko pustolovščino.

Traso smo si zamislili iz Ločice in se po makadamu vzpeli do kmetije Kamnik, kjer se je začelo zares, najprej obotajoče čez pašnike in nato vedno bolj strmo, večinoma po stezah proti koči in dalje na vrh (vzpon od Limovc S5, mesta S6, delno nevozno). Spust iz Čemšeniške je najzahtevnejši na turi in postreže s kar nekaj tehničnimi detajli (S5, mesta S6), nadaljevanje pa je zelo razgibano in dodatno smo si ga popestrili z dvema vzponoma pod Javorjem, od katerih vsaj prvi ni bil potreben. Naslednjič poiščemo varianto vzpona preko vrha Javorja, kondicija itak ni problem:(

Vzpon na Mrzlico je makadamski, spust na Igriše zelo kamnit, na prečnici proti Gozdnikarju pa je potrebno čez kakšno skalo tudi peš. Na koči na Šmohorju smo si zaslužili pivo in se, eni hitreje eni počasneje (v odvisnosti od tega, kako se je katerega prijelo pivo:)) po standardni in še vedno simpatični poti spustili v Tremerje.

Tura se je pokazala kot precej zahtevna, pa tudi precej več časa je vzela od načrtovanega, saj smo startali ob 8,30h in končali malo čez dve. Res pa je, da je na njej zelo veliko planinskih koč in na vsaki se dobi pivo in lahko da smo bili zato daljši od načrtovanega:). Sicer pa smo naredili 38 km in malo čez 1700 višincev, ni slabo za sredogorje.

GPS sled

Ture v bližini:






na delu proti vasi Limovce smo morali premagati celo majhen zemeljski plaz


prvi postanek - Čemšeniška

drugi postanek-Mrzlica

dimni signali iz Šoštanja

fotografirali smo malo, saj je večina poti po gozdu 

pogled nazaj proti Javorju in Čemšeniški planini

Zermatt

Pa se je zgodilo... Po covidnih mukah, vmes se je vrinil še Megavalanche, lanskem slabem planiranju, je vendarle na vrsto prišel tale Zermat...